- Ja, Mentor tukaj, prosim!
- ??
- Zdravo, Avtor, kaj pa se je zgodilo?
- Nič, samo vprašati sem hotel, če boste prišli na delavnico.
- Saj sem rekel, da se dobimo ob šestih.
- No, mislil sem, da vas ne bo.
- Ne, pridem!
- Kaj pa če nihče ne pride?
- Bomo videli ob šestih. Vedno kdo pride.
- Ali ste kaj pogledali moje tekste?
- Se bova pogovorila potem.
- Če nas bo veliko, ne boste imeli časa zame.
- Se bova pogovorila potem.
- Že leto dni čakam na knjigo (očitajoče).
- Jaz sem čakal štiri leta.
- Ja, ampak jaz bom umrl.
- Kdo to pravi?
- Vse me boli.
- Se bova pogovorila potem.
- A res, oprostite.
- Ni se več kaj oproščati. Vse se bova zmenila potem.
- A naj pridem kaj prej?
- Ne, pridi ob šestih.
- A naj pripravim sedeže.
- Se bova pogovorila potem.
- ...
Malo pozneje:
Zvoni telefon. Popoldne.
- Prosim, Mentorjeva žena pri telefonu.
- Kaj Mentorja ni doma?
- Kdo pa kliče?
- Avtor.
- Aja, vi ste. Mentor je odšel v službo.
- A mi lahko date številko.
Žena mu jo da.
Čez nekaj trenutkov spet zvoni.
- Prosim, Mentorjeva žena pri telefonu.
- Res je v službi, ker ima zasedeno.
